petek, 18. december 2009

3/4

Recimo, da vse narediš na tričetrt. Ne na pol, ampak na tričetrt. A je kakšna razlika? Npr. zbeliš tri stene, ene - NE ... Razlika je samo v tem, da se sam pr seb počutiš mal bolš - v smislu "Sej pa sem skor vse naredu!" Jok, brate nisi! Je čist vseen. Na pol al pa tričetrt...

Prva četrtina je enostavna; sam in okolica te naspidira, da itak daješ 100%. Ženske začnejo hodit v fitness, hujšat ... moški ne pijejo ceu januar, so več doma ipd ... prva četrtina je izi. Gre, ker more it.

Druga četrtina je že planirana; mal morja, mal izletov, piknik tu-tam, ...

... seveda za tretjo četrtino. Ki je itak čisti propust. Summa summarum so far je recimo 2/3, dva od treh torej... če je še zadnja četrtina tak bolj na izi, kar december ziher je, ostaneš s tremi četrtinami! Pa to ne mislim sam službo... tak, nasploh... ena četrtina leta ti gre v Boko Kotorsko, preden se dobr zaveš... Mogoč je fora produktivnega prvega četrtletja v tem, da o tem razmišljaš okol novga leta :). Tud jst sem seveda propustio eno od štirih, kje, kako... bogsigavedi. Če pa pomislim zakaj nimam četrte fotke, četrte stene v sobi, za tale post in ugotovim, da je sonce sijalo direkt in se ni dalo fotkat mi je nekak bolj jasn.... Ne, da se NE DA! Sej bi šlo! Pa filtri, pa drug kot, pa ... Nema veze! Menda se je treba kdaj ustavt, ne rint z glavo skoz zid in ....UŽIVAT V SONCU! :)

Tolk od mene za letos, moja želja vsem za 2010 je v zgornjem stavku.... Mejte se!

nedelja, 8. november 2009

Štajerska prestolnica jeseni

Po službeni dolžnosti pol dneva v Mariboru! Enačba je enostavna; pol dneva ostane za ogled mesta in iskanje famoznih jesenskih barv, ki jih vidiš v krošnjah gozda ob avtocesti med obema tuneloma. Najprej se izkoristi prilika proste terase za panoramske poglede na Dravo in Lent.

Seveda te zanese in narediš panoramo vseh treh mostov, pa je to že malo surealistično!

Klik na fotko panoramo pokaže v pravi luči, še vedno pa ne duha in sluha o jesenskih barvah. Sprememba lokacije je bila nujna. Od vode k vodi - v park in proti Trem ribnikom! Kmalu je jasno, da so ribniki že v senci, za dobre fotke pa rabiš sonce na rastlinju - park ostane moj playground za pol urce.

Barve so bile res nore, sonce že malo nizko, priložnosti pa veliko.

Detajl ali dva...

... in še zadnja, ki bi lahko imela naslov "Bil je dolg dan, Andrej vsedi se te malo no!" Pa sem se.

Samo ne na klop. V avto in proti Celju.
Prestolnici Zahodne Štajerske! :)

nedelja, 25. oktober 2009

V prestolnico po tekaški Grand Slam

Game, Set, Match ... Tris letošnjih tekaških podvigov se je zaključil z največjim - Ljubljanskim (pol)maratonom! Velike oči po Rokovem teku so bile vzrok za hitro prijavo, mrzlo in slabo vreme pa za izostanek treninga. Ne iščem izgovorov, samo ugotavljam stanje :).
Še dobro, da je Monika večji entuziast in manjši komplikator, ker verjetno bi se prepustil udobnemu ležanju doma, namesto, da bi odkrival lepote prestolnice. Vreme se je poštimalo kot da je podkupljeno (župan ma veze vsepovsod), na štartu nas je bila nepregledna množica, noge trde in nezainteresirane, merilec pulza pa... no, zmešal se mu je..... cifre neki prek 220 in preden ugotovim, da lovi še vse sosede zraven, sem že pomislu, da doživljam srčni napad, pa da nič ne čutim... znani obrazi na štartno-ciljni ravnini, mp3 ready, čip med vezalkami, tekač z baloni za tek okoli 2h opažen...to je to... a ne... neki manjka....Volja, Kondicija, Moč??? .... Ja, to troje!
Vir:
Kakorkoli, Zoki je ustrelil pod nebo in začelo se je.... Strojmachine je počasi ugašal za nami, v ušesih pa komad s pomenljivim naslovom, ja, ziher ga ne bom pozabu, dobra shuffle izbira za prvi kilometer.... Kača se je prelila skozi prvi ovinek, vzdušje ob cestišču pa fenomenalno.... Ljudje navijajo, vzpodbujajo vse, res noro....
Vir:
Vedno rad štartam počasneje in kasneje "dobivam not", tokrat pa tega filinga enostavno ni bilo, turbina hin :). Pač laufaš svoj tempo, vedoč, da nisi kaj prida treniru in da boš zato vsak meter tega 21098 metrov dolgega križevga pota preklinju lastno (nes)pamet... Ko je Tomi sred ZOO-ja, nekje v prvi četrtini proge v ušesa vrgu eksplozivno telo je zadeva malo lepše izgledala... Sandi me je ponovno malo pokroviteljsko prehitel, pa se morm zgleda navadit... Monika (na 42km) in Sandra (na 21km) sta bili tu nekje blizu, pogovarjat se pa tko ne moreš (nočeš)... Let the suffering begin!!
Glede na rezultate, kjer je moč videt tud vmesne čase, mi je blo najmanj do zadeve v 3/4, ko te prično bolet mišice, koleno se javi na raport, vprašanja "Kaj je to meni treba?" itd... Pol pa prehitiš kako starejšo, osivelo ženico in si misliš, da le ni tok hudo. Proga je šla takole:

Osebno sem pogrešu malo več hrane ob poti, samo voda in 1x mandarine, niso ravn gorivo, ki bi ga rabu... Zamotiš se z opazovanjem okolice, stanovalcev ob progi, redarjev, načinov vzpodbujanja tekmovalcev (znancev) ob progi. Ko prideš čez polovico je vse lažje, nasmejiš se besedilu skladbe v ušesih... "počutim se izpraznjen in porabljen, vse me boli", počasi že veš, da boš prišu v cilj (nazaj je zdej že dlje:). Čeprav očitno najbolj počasen del, vseeno verjamem, da je bil maksimalen.
Najbolj moreča je Dunajska, ki je nenormalno dolga, in ko ti celo Gibonni šepeče, da "hodi", ga razumeš po svoje in dodaš še tistih nekaj atomov, da gre ta dvopasovnica hitreje v pozabo. V centru mesta se zadeve odvijajo brzinsko... erupcija energije iz mp3-ja... "Play the game
you know you can't quit until it's won...I can make it, I know I can", proga se zooži, zadnji desni ovinek, še levi na ploščad, hi-five z županom, medalja, Tonči s fotoaparatom, iskanje hrane, vode.

Čas: 2:01:06. Malce razočaran, priznam. Še en dokaz, da tu ni bližnjic. Je pa lep izziv za 2010. Ne vem zakaj se vedno po taki zadevi, že postavijo cilji za naprej...Radenci 2010! Ja, seveda! Komi sem se prvleku domu... Pa pustmo času čas.

Čestitke Moniki za 42-ko, Sandiju, Marku, Barotu, Sandri, Selmi, Urbanu, Katji za 21-ko, organizatorjem (vse razen gužve pr hrani v cilju - super), vremenu ... Izkušnja, ki je ne pozabiš zagotovo!

ponedeljek, 19. oktober 2009

Bočne sile

Boč je ena taka klonirana Konjiška gora + oddajnik+ (ex) vojaška baza. Klonirana zato, ker je pot bolj kot ne enaka kot tisti na Konjiško, s tem da je strateško bolj "pomembna" in zato več visokega železja in vsega strahospoštovanja vredna baza naše armade! Začne se pa na začetku oz. vznožju ... z leve ...

... in desne!

Oba hriba tudi nista toliko narazen, da bi se bistveno razlikovala, so se pa planinci na tem koncu bolj potrudili in uredili učno pot, ki je sestavljena iz naslovne table ...

... in vrste majhnih oznanil ob poti, ki jih, ko opaziš prvo, kar iščeš, kot borovnice :)

Žal oblika bloga ne dopušča prikaz panorame, zato si pomagajte s klikom na fotko, da boste dobili občutek gozda v spodnjem ...

... in zgornjem delu hriba.

Pot sama je prepredena s koreninami od začetka do vrha, lepa prilika, da človek zvadi vse možne kletvice bivše države, ker ne vem zakaj bi blo z mano kej narobe, da zadanem vsako tretjo :)

Kakorkoli, Bog na pomagaj, še tu so zraven...

...v primeru, da vas zagrabi velika togota in želja po spovedi, pa ste morda bolj natur persona, bo tole pravo mesto (če začutite, da vas ne posluša, je za križem tudi prepad).
No, moja pot je bila jasno označena ...

... čeprav, ko buljiš v fotoaparat in razmišljaš ali bi tu meu za en korak nižjo nastavitev svetlobe ali zaslonke ali bolje vse skup na P naštimat, se tud zgubiš...

Uradno sta do gor dve poti: Prva in druga; Prvi se reče Čez Babo in čeznjo sem šeu gor, druga pa je služila za sestop in se imenuje Čez Balunjačo. Za oddajnik sem vedu za vojaško bazo pač ne; in ko se prično pojavljati bodeča žica ovita okoli stebrov za domačo brajdo te kr mal stisne...

Seveda so vsi vojaški objekti skrivnostno privlačni in hkrati bedni zaradi svojega višjega poslanstva... igrice za velke fante :)

Napisi, ki naredijo zadevo še bolj intrigantno....

Le kaj je za vrati? Kej za Mulderja & Scully? Je oddajnik prestregu klice na pomoč iz vesolja in noter bivakirajo širokoglavci?? No, čist možno ... I believe! :)
Med nami, tale zverina ziher komunicira z Voyagerjem na dnevni bazi ...

... boarding area pa je s tega kupa železja spodaj!

Pogled z vrha ni ne vem kaj, sploh v zelo oblačnem vremenu ...

... vmes se je za nekaj trenutkov celo prikazalo sonce, kot na vseh stolpih pa fino piha, tko, da se nisem zadrževal...via Balunjača in domov!

sobota, 3. oktober 2009

V rožcah

Zakon narave je - da si pač v funkciji!
Nekoga ješ in nekdo te je(be:).
Mogoče za nas na vrhu te verige še najmanj opazno, ampak že bežen pogled v dogajanje v naravi (pa čeravno na domačem vrtu), ti da lep vpogled na simbiozo rastlin, živali, ljudi ...
Cvetovi z neposredno sončno svetlobo, ki kličejo po makro posnetkih...

... vseh barv in vrst ...

... tudi najbolj navadnih ...

... postanejo hitro ruski bifeji za prve goste:

Sezono otvorijo čebele in čmrlji.

Naenkrat postane makro fotografiranje cvetov, fotografiranje prehrambene verige teh letečih brenčačev...

...ampak ne za dolgo! Menjava v letu ...

... in naslednji evolucijski zmagovalci so v kadru!

Muhe z maslom. Butterflies ...

Tokrat dovolj le eden, da nastopi v moji zgodbi "Kdo še lahko sede na cvetico?"

Strah me je postalo, ko je model odletel in ...

... in so iz trave začeli prihajati zlovešči glasovi ...
Sej ne! Pač nek zaključek more bit. Že tak je težk nardit en spodoben rep in glavo sprehajanju okoli hiše...Mal v rožcah tokrat :).
Bolš tko kot pa kontra po AC in ... :(

ponedeljek, 21. september 2009

First we take Manhattan ...

... ali najprej probamo doma, če rata, pa še drugje! Rokov tek. 21 kilometrov. Lepa spletna stran, gigant panoji, oglas v Poletu... ja, padam na dobro koncipirane zasnove oglaševanja.... če ne bom jst, kdo pa bo :). Profil na spletni strani obljublja malo hribčkov in dolinc ter dolg spust s hribov proti Hrvaški. Zunanji minister Žbogar je pokrovitelj, ker se deloma teče po naši preljubi sosedi. Last, but not least ... Najti žrtev, ki se bo prav tako pripravljena spustiti v dogodivščino, na pot v neznano....Monika je imela še iz prejšnjega posta nekaj na dolgu tako, da dileme ni bilo..Via Šmarje iskat odvezo k Sv. Roku.

Do vrha, kjer je štart sem bil že ogret :)
Organizacija krasna, garderobo ti pripeljejo na cilj, ki je v Aqualuni (kopanje gratis). Na štartu srečaš še kakšnega čudaka, ki se celo vsako leto vrača pod te Kozjanske brege... pri njemu sumim na domotožje ali pa na kaj hudo zapletenega.
Štart: ene 300 (Sandi popravi me) se nas je lagano zagnalo v prvi desni ovinek,

Sandi mi je natrosil še nekaj nasvetov o reliefu proge, pa sem mu predlagal naj gre raje malo naprej :) Vreme super, obljubljene postojanke ob poti so se začele prikazovati, na njih polno dobrot, da bi lahko s cekarjem prišu na tek...še zdaj vidim tist kos potratne potice, ki mi ni bil usojen.... Dobro je poznati fotografa iz teh koncev, ki te fotografira za dokazni material - hvala Blisk.

Še ena za študijo teka, kot bi reku Stare ...

Dobro; človek nekaj spije, nekaj malega da v usta, v osnovi pa smo prišli laufat a ne?
Torej; najprej mi je bil izhodišče Sandi, ki mi je izginil izpred oči nekje po pol ure, vedu sem, da ne smem imet pulza več kot 160 v povprečju, tak, da sem si izbral novo izhodišče...gospoda št. 44 (me spremlja na večini fotk) ali on mene - ni važno (morda pa je kakšen agent Cie ali hrvaške obmejne policije?)

Tale tetika mi je vmes prijazno razložila, da najhujše še pride in bolj, ko ji jaz razlagam, da ne, ker sem pač na www pogledu, bolj se mi smeji in laufa dalje....proti men pa HRIB!. Sej jih je blo nekaj vmes, sam tega je blo pa velik....načeloma ne hodim rad, če grem laufat - tu ni blo dileme....pa kaj si nor...na drugi strani pa kilometerski spust, mišice ti skuri v tistih 20min za vse prej.... in prideš na ravnino, 6 km do cilja, brez "juice-a". Kot avto, ko mu sklopka gre v franže...v prvi.......tk tk tk tk.... No, pred Hrvati si ne bomo sramote delal, stisnem zobe ..."Dobar dan, kako ste?" ... tk tk tk tk mimo .... spet v SLO, še 1km do modrega loka, ki je od daleč zgledal...ja, no, kot en pir sred puščave, off button na radiu ob nedeljskih čestitkah, izvoz z avtoceste Celje-center ... tak nekak :)

Medalja, aplavz (glej, živ je:), krhlji Kozjanskih jabolk in razredčena cockta s fanto.
Kaj bi si mlad moški, enaitridesetih let, po 2h12min37sek kalvarije še želel? Vstavi po potrebi :)
Monika zanesljivo v času yours truly skozi cilj, fotka za oboževalce ...

in (še) ena za arhiv!

...then we take Berlin!
Bi Leo zapel s svojim basom in jaz bi že skrolal po strani Ljubljanskega maratona in koval peklenski plan za osvojitev še te neosvojene trdnjave. Grand Slam v oktobru? Vse je možno!
Stay tuned ...

Dober glas se širi <<<- klikni :)

nedelja, 13. september 2009

Sitting ducks

Ali "Zicerji" po domače.
Ja, vem. Nobena umetnost ni fotkat objekte v mirovanju. Bil sem brez ideje in s strašno željo po fotografiranju. Iskal sem celo športne dogodke obskurne narave (skate turnir, itd ...), da bi malo potešil silo po premikanju kazalca desne roke, palca in kazalca leve in nasploh počenjanju nekih čudnih gibov - vse v interesu zadostiti hobiju, ki sem ga pogrešal. ZOO Ljubljana je bila destinacija, odhod zjutraj v megli ni obetal, pa se je le zjasnilo ...
Začneš pri Varih. In ko fotkaš in vsi hodijo mimo in govorijo:" Lej Lemurji", bi najraje vsakemu pompozno reku: "To so Vari, veste!". Eh, zakaj le. Njihovi otroci pač ne bodo zoologi...

Pot je speljana, kot verjetno vsi veste, kontra urinem kazalcu, kmalu prletiš na atrakcijo parka - Kalle the Sealion (and his mistress). Vsi čakajo na njegov show ob hranjenju, zanimiv pa je tudi kar tako ...

Medvede sem v prvem krogu kr spustu, ker so čakal hrano in so bli tako brez ponosa, da ni bilo za sekat po njih. Pol pa rahel šok! ... Ograda volkov je zraven medvedje in zgleda, da so vse živali že tako navajene na hrano iz žepov obiskovalcev, da se je eden (alfa samec seveda:) približal čisto do mreže. In ko jst študiram al je lačen al samo poln sebe, naslonim objektiv na mrežo, on pride čist do nje, jst škljocnem, on se ustraši, trzne, jst pa 3x bolj... pulza do 200 in dalje :)

Risa seveda ni bilo na polici. Tam sta polna pričakovanja brezdelno slonela dva s polmetrskima objektivoma in čakala manekena, da zavzame položaj. Če onadva ne moreta, sem si misli, ko sem se obračal na petah in šibal proti kozam, kaj bom šele jaz ... Koza je bila enakega mnenja in je kasirala eno za kolega iz sosednje ograde!

Pogleda v stilu "A sem ti rekla?" sem dobil od uharic, ki so kar preveč prepotentno zrle vame in si mislile svoje...

Sem že navajen :)
Zicer vseh zicerjev so vedno papige; če te lahko katera žival bolj neumno pogleda res ne vem, so pa posrečene...

...vse!

Res je bilo še zgodaj kar se je videlo pri tigrih ...

... in razsutemu zaboju žebljev!

Medtem, pa so bili nekateri že v pisarni ...

... in delali na polno ali se ukvarjali z deco :)

Nagledal sem se (ženskih, menda) riti ...



Tista srna, tista zebra, tista kura :))
Valda, ženske majo nedeljo za sebe ...
Nekaj kiča ne škodi za tako dooolgo objavo ...

... nekaj detajlov tudi ne!

Končal sem, to že zdaj lahko rečem, pri prijateljih Varih :)
V bistvu so take male opice križane, hm, z Lemurji morda?

Za fotke vseh ni prostora, izbor je naključen, brez osebnih preferenc :) Toplo priporočam... oz. priporočam dokler je še toplo!