Pritiski, da že objavim kej novga na blogu so bili prehudi. Ampak kaj?? Večina mojih objav je v foto-potopisnem slogu, bližnje hribe sem odkljukal, za daljše ture mi ni. Ostajajo sado-mazo variante; bolj mazo kot sado je prišel prav Tradicionalni maraton Celje-Logarska. Po dolgem času, ponovno na štartu v Lučah... Fizična priprava - srednja žalost; najdaljša trasa letos je bila 12km po ravnem (in šepanjem naslednje tri dni :); Luče -Logarska pa je 17km, stalnega vzpona...Seveda sem računal na adrenalin, ki ti ga da takšna tekma, sam tam, kjer ni, še hudič nima kej vzet :)
Ker so mi znani takšni organizacijski podvigi po službeni dolžnosti, najprej pohvale organizatorjem. Od tetk, ki so pakirale številke in majčke cel teden, da smo jih lahko dan prej in na štartu dvignili, do policije in redarjev ob trasi. Vedno se vprašam, če kdo ve, da je motiv za takšne dogodke v osnovi vedno entuziazem in skoraj nikoli finančni. Kapo dol ...
Računajoč na družbo (Monika another time), ki jo je jutranji dež prestrašil, fotoaparata logično nisem mogel uporabiti (razen na summa summarum fotki), tako je tudi foto-potopisna verzija te objave šla po gobe (lahko si najameš fotografa, ki te spremlja, pa nisem videl smisla :).
Tisti, ki štartajo v Celju, se jim štartne številke prično z nulo, tistim iz Mozirja z enico, iz Ljubnega z dvojko in nam iz Luč s trojko, kar v praksi pomeni, koliko je že kdo pretekel in kako hiter je. Seveda največ aplavza prejmejo tiste 0xxx, ki jih kot po pravilu imajo izkušeni mački/tigrice, ki jim, vsaj nekaterim, ne bi prisodil, da gre brez taksija (ali bergel) v center mesta. Pa grejo.... kot star golf... rabi da zalaufa, a kad krene .... :)
Vreme je bilo idealno: hladno na štartu, nekaj sonca po poti, oblačno na cilju. Čas: 1:43:56 je čas za pozabit, nekaj podobnega sem laufu že pred 5 leti. Več ne gre zgleda :)
Seveda povod ni bila objava na blogu, temveč rahlo alkoholno motivirana obljuba, ki pa se je izkazala za lep sobotni dogodek.
Čez 5 let pa spet. V Luče in naprej ...
Rezultati
3 komentarji:
Bravo! Se pa na koncu tudi (rahla) alkoholiziranost včasih izkaže za koristno, no, pri vseh na žalost ne... Sem imela prštiman vodotesn fotkič:) Po toči zvoniti je prepozno, to sem se prav počasi že naučila, tako da skoraj nima pomena, če rečem, da mi je žal, da se ob 8h nisem zbrcala in kljub jokavemu nebu pritisnila na gas... Mogoče z malo vztrajanja pade Lj, naslednjo 1.soboto v septembru pa končno spet jutranji štart z 0xxx;)??
Ps: pa saj tole je cel projekt komentirat, sploh prek telefoočka. V bistvu mi le dobr gre;) Če bo le ratal..
Počas se bom navadu na tvoje 0xxx, pa pol upu, da bo vsaj 3xxx ;). Naslednji horizont je LJ 21... come rain or come shine! Deal?
deal.
Objavite komentar