nedelja, 26. april 2009

Plitviške ulice

Sej ne, da je zmanjkalo zanimivih lokacij za celodnevni izlet po naši kuri, včasih se je pač treba prepustit trenutnemu navdihu. Naravni park, za katerega vemo, da so ga obiskali že vsi predstavniki starejših generacij, ki jih poznamo (včasih so bili verjetno obvezni izleti tja dol...Kumrovec, Jajce, Plitvice...) in populacija danes ni dosti mlajša. Hm, 1x torej še ziher grem .... z avtobusom in s skupino zanimivo oblečenih, starostno primerljivih ljubiteljev naravnih znamenitosti.

Obljube so o sončnem vremenu so bile preoptimistične, neka srednja žalost ...Vstopnica = 110 kun/po osobi ....

... in gremo ... naprej in desno na plitviške brvi, steze, poti ... ulice narave.









Skozi ves park so speljane poti, lesene brvi, blatne potke, kamnite steze ... druži jih en element - VODA ...







......veliko VODE!
Po teh stezah skozi in mimo naravnih lepot si lahko izbereš enega izmed 5ih programov ogleda parka, ki trajajo od 2-7 ur.

V srednjem delu se voda umiri in razširi ...



Živalski svet je bojda zelo pester, videti je bilo le Bonnie Duck&Clyde Duck, par rac, ki sta verjetno že zdavnaj ugotovila, da ni treba počet vsega kar jima je evolucija namenila, saj so turisti ekonom lonci, v katerem je vedno kak kos kruha....

... ribe prav tako ne stradajo "kruha" ...

....posledica je prijetna utrujenost ;)

Še vožnja z zanimivim busom do izhodišča (verjetno so jih naročali v istem paketu kot za Brione)

in fotka za doviđenje ... (čez par desetletij z nekaj kg več, sladkorno, trdim križem ... )

.... no, križ že zdej ni ravn OK :)

sobota, 18. april 2009

Čez Hudičevga

Še en dokaz, da bog in hudič ne gresta skupaj. Če je Celjska koča "božja pot" Celjanov (podobno kot Šmarna v LJ, Pohorje ali Piramida v MB, itd ...) je pot čez Hudičev graben "od boga pozabljena". In "hvala bogu", da je tako :)

Road to (thru) hell se začne cca. 2 km od Gasilskega doma, izhodišča za pot na Celjsko (Grmado).

Potrditev, da je pot prava ...

Po globeli teče potok, ki je, glede na malo padavin zadnje čase, zelo umirjen.

Pot skozi Hudičev graben je zanimiva predvsem zaradi nenavadne izkušnje; klini in zajla - vse to že na nadmorski višini 300 metrov.

Zgleda resno :)

Pot je nezahtevna; malo si na levem, malo na desnem bregu potoka, katerega struga je še polna jesensko-zimskih naplavin.

Voda je vedno prilika za igranje z nastavitvami,

v srednjem delu globeli se potok umiri,

sprehodiš se čez prelomnico, ko se dvigneš višje nad vodo in občuduješ pomladne barve narave.

Prelomnice je kmalu konec, še nekaj stopnic ...

in klinov ...

....pa se začne! Najvišji prepad, čez katerega se povzpneš preko klinov.

Videt je kr grozljivo, v resnici pa neke hude nevarnosti ni ...

Od tu je pot položnejša, tik ob vodi,

.... še zadnji klini ...

...in po usmeritvah spet v ....

...gozd!

Tokrat sem bil kakih 14 dni prezgoden, ker takrat je spodnje zelenje v belem cvetju in je res lepo!Priporočam ogled! Nepozabno ...

To je to! Srečal nisem nikogar, mir in tišina, še hudiča ni blo iz jame :)

Kot otrok sem blazno užival v teh klinih, pa še zdej je "fajn" se igrat alpinista, s tem, da je veliko bolj varno kot v "pravih" hribih. Če ima kdo strah pred višino, ga bo tu še najlažje premagal oz. doživel izkušnjo, ki je v visokogorju ne bo nikoli!

Don't mess with the Devil :)

petek, 10. april 2009

Vzvišen pogled na Celje

Neverjetno je kako se percepcija prostora spremeni, če opazuješ s tal ali iz zraka. V velikih potniških letalih nimaš pravega občutka, ker letiš previsoko in nad neznanimi kraji, tokrat pa sem na novo odkril ... Celje! (klikni na fotko za večji format)

Panoramska vožnja je trajala slabih 15 minut, vseeno dovolj za prelet nad:
Šmartinskim jezerom

AC Maribor-Ljubljana

Areno Petrol

rojstno hišo (vrsta hiš pod cerkvijo)

Starim Gradom

Celjem!

Leti se na cca. 300m in v sončnem vremenu vidiš res daleč. Prostora v Cessni 172 res ni veliko, sploh, če so 4 v njej, pa vseeno. Lepo doživetje....za 300 eur pa vas peljejo tudi na ogled Triglava!!

Kar razumem tiste, ki hodijo na letališče samo opazovat letala in jadrilice, nek poseben občutek je tam.....kerozin v riti pravijo odvisnikom, ki ne morejo ostati dolgo na tleh....hm, no ja ....