nedelja, 8. marec 2009

Walking Tuajz

Z mešanimi občutki sva se bližala zavetišču za male živali Zonzani v bližini Dramelj, saj kopica zavrženih živali ne more obljubljati mirnega sprehajanja s psom, čeravno je bil to najin namen. Sončna nedelja je bila že skoraj pri koncu, ko sva z malo tesnobe prevzela psičko, mešanko med huskyjem in nemškim ovčarjem in odšla po kolovozu v gozd. Obema se je v podzavesti še risal obris pesjaka, vonja pa se ne znebiš še nekaj časa ... Prostora za romantiko tu ni! Pes mora (vsaj) 1x dnevno ven, da opravi potrebo in malo pretegne ude. Več kot jih lahko pelješ - bolje! K sreči je bilo - nas je bilo - sprehajalcev kar veliko in kosmatinci so zavzeli gozdne poti.

Odločitev za mešanko ni bila najina, prosili so naju, če lahko vzameva kakšnega večjega psa, nama pa je bilo vseeno, vzeli vrečke in smo šli ...

Psička je bila v zavetišču šele 4. dan, nenapadalna do ljudi in drugih psov ter z veliko energije! Torej ... gasa!

Mešanka je bila pravi motokultivator, saj je vlekla kot vlečnica na Krvavec, izgleda, da je kombinacija genov taprava.

Še nekaj spomladanskih žafranov ob poti ...

in nazaj! Pa še o imenu so-sprehajalke. Skrbnica v zavetišču je rekla, da lahko dava psički ime in ko se nisva spomnila nič pametnega prvih nekaj minut, sva temo opustila ... Nazaj grede pa naju je njena zanimiva kombinacija oči (ena huskyjeva in ena ovčarska) privedla do Two Eyes. Seveda je asociacija na Two Socks iz Pleše z volkovi povsem na mestu, pa še podobna mu je :)

Good luck Two Eyes!

petek, 6. marec 2009

Bolje v gosteh kot na domačem parketu

Rane po bolečem porazu opisanem tukaj so bile še sveže, ko se nam je ponudila priložnost, da malo popravimo vtis v ogledalu, saj rezultat prve tekme res ni bil realen. No, za naslove v stilu "Payback's a bitch" ali "Sve se vrača, ... " je bilo še prezgodaj, saj tudi tokrat nismo dosegli več točk kot ekipa Elektra Celje, je pa bilo že bolje ... mnogo bolje!

Začeli smo pogumneje kot prvič, igra je stekla in zadišalo je po drugačnem scenariju ...

... tekma na kateri sodi en sodnik je sicer podobna komediji/grozljivki, saj ni šans, da se vidijo vsi prekrški, kar posledično močno zviša tolerantost pri dosojanju le-teh. Malo v stilu "Nema krvi, nema faula." No, tak hudo k sreči ni bilo ... kljub nekaterim poletom brez doskoka.

Dvorana na OŠ Ljubečna je malo manjša od Petrovške, z malo slabšo lučjo, kar pa verjetno ni vplivalo na rezultat. Organizacija je bila ponovno vrhunska.

Razlika med prvo in drugo tekmo so bile tudi okrepitve na obeh straneh, saj kljub temu, da gre za prijateljska srečanja, nihče ne želi igrati le za prestiž in je imperativ zmage še kako močan.

Igra se 4x10 minut, kar je morda celo malo premalo, saj se na rekreativnih terminih, ki trajajo najmanj 90 minut igra ves čas na polno. Velikih razlik med samo tekmo ni bilo, menda smo vodili dvakrat, na samem začetku in pri 47:48. Končni rezultat -5 točk, je bil za nas kar uspeh, saj je bil vtis s prve tekme še nekje v podzavesti.

Obvezna skupna fotografija na koncu!
Do naslednjič ... v tretje gre rado pravijo ... čas je za kratek stik :)

ponedeljek, 2. marec 2009

Ledno plezanje v Mlačci + potep po okolici

Planinska sekcija Shapcev je izvedla prvo outdoor srečanje letos in otvorila sezono z lednim plezanjem v Mlačci. Preden kdo začne googlati za PSS - Planinska sekcija Shappcev - je prav, da razložim, da so dosedanja srečanja potekala po el. pošti :). Pa vendar: uspelo je in 5 komadov se nas je pognalo na tole kepo ledu.

Gre za umetno zaledenelo steno, ki jo v zimskem času s pomočjo razpeljanih cevi spremenijo v podobo iz pravljic. Stena je celo prepletena z armirano mrežo, kar preprečuje lomljenje večjih kosov ledu. Pogled od blizu je res neverjeten.

Prednost so imeli izkušeni planinci, če pa to pomeni še pripadnika slovenske vojske, je odločitev enostavna: Mitja gre prvi!

Začetno navdušenje ni splahnelo vse do vrha - le malo prehitro je bilo vse skupaj (uradni rekord do vrha je 13 sekund ?!)....

Mojca ni zaostajala ...

prav tako ne uradni fotograf odprave
(v tem primeru samosprožilec Sašo X-500 :) ...

Jerneja je s steno opravila v času zmagovalca ...

.... Simona pa je malo prestrašen pogled na koncu le razvlekla v nasmeh :)

Seveda brez moralne podpore s tribun podvig ne bi bil možen ... Mojca in Sašo sta na tribunah ustvarila peklensko vzdušje in odstop ni bila opcija.

Dilema po koncu je bila samo: "Kam na toplo?"
V kotlini je mraz ko pes, čaj in jota pa sta bila nekje blizu in čakala na nas ... kje?


Gospodar, 80 jih ima za pasom, nam je prijazno razložil, kako je bil že kar nekajkrat na Triglavu ... bolj natančno okoli 8000 - krat... Hm, OK, staremu se blede .... pol pa ugotoviš, da je oskrboval Dom na Kredarici več kot 40 let in začneš računat.... Kaj pa če je vse res?

Na hitro smo se dogovorili s Shapico Ireno, ki ima v lasti skladišče žganja v bližini in se pogreli pri Psnaku. Še malo igre z Dino in naprej ... na Bled!

A obstaja tu kaka cesta? Ja, pa je mal tak-tak.... Hm, bla je res, no...valovita :)

Pred Bledom še ogled Pocarjeve domačije, kjer se je čas ustavil pred 100 leti....nas sta ustavila cca. 2 metra snega pred njo :)

Ja, na Gorenjskem majo snega za izvoz!

Še originalna kremna rezina na Bledu in neizostrena fotka nezainteresiranega naprošenega mimoidočega za konec prijetnega dneva ...

Sekcija že načrtuje nove podvige - in sprejema nove člane :)