ponedeljek, 21. september 2009

First we take Manhattan ...

... ali najprej probamo doma, če rata, pa še drugje! Rokov tek. 21 kilometrov. Lepa spletna stran, gigant panoji, oglas v Poletu... ja, padam na dobro koncipirane zasnove oglaševanja.... če ne bom jst, kdo pa bo :). Profil na spletni strani obljublja malo hribčkov in dolinc ter dolg spust s hribov proti Hrvaški. Zunanji minister Žbogar je pokrovitelj, ker se deloma teče po naši preljubi sosedi. Last, but not least ... Najti žrtev, ki se bo prav tako pripravljena spustiti v dogodivščino, na pot v neznano....Monika je imela še iz prejšnjega posta nekaj na dolgu tako, da dileme ni bilo..Via Šmarje iskat odvezo k Sv. Roku.

Do vrha, kjer je štart sem bil že ogret :)
Organizacija krasna, garderobo ti pripeljejo na cilj, ki je v Aqualuni (kopanje gratis). Na štartu srečaš še kakšnega čudaka, ki se celo vsako leto vrača pod te Kozjanske brege... pri njemu sumim na domotožje ali pa na kaj hudo zapletenega.
Štart: ene 300 (Sandi popravi me) se nas je lagano zagnalo v prvi desni ovinek,

Sandi mi je natrosil še nekaj nasvetov o reliefu proge, pa sem mu predlagal naj gre raje malo naprej :) Vreme super, obljubljene postojanke ob poti so se začele prikazovati, na njih polno dobrot, da bi lahko s cekarjem prišu na tek...še zdaj vidim tist kos potratne potice, ki mi ni bil usojen.... Dobro je poznati fotografa iz teh koncev, ki te fotografira za dokazni material - hvala Blisk.

Še ena za študijo teka, kot bi reku Stare ...

Dobro; človek nekaj spije, nekaj malega da v usta, v osnovi pa smo prišli laufat a ne?
Torej; najprej mi je bil izhodišče Sandi, ki mi je izginil izpred oči nekje po pol ure, vedu sem, da ne smem imet pulza več kot 160 v povprečju, tak, da sem si izbral novo izhodišče...gospoda št. 44 (me spremlja na večini fotk) ali on mene - ni važno (morda pa je kakšen agent Cie ali hrvaške obmejne policije?)

Tale tetika mi je vmes prijazno razložila, da najhujše še pride in bolj, ko ji jaz razlagam, da ne, ker sem pač na www pogledu, bolj se mi smeji in laufa dalje....proti men pa HRIB!. Sej jih je blo nekaj vmes, sam tega je blo pa velik....načeloma ne hodim rad, če grem laufat - tu ni blo dileme....pa kaj si nor...na drugi strani pa kilometerski spust, mišice ti skuri v tistih 20min za vse prej.... in prideš na ravnino, 6 km do cilja, brez "juice-a". Kot avto, ko mu sklopka gre v franže...v prvi.......tk tk tk tk.... No, pred Hrvati si ne bomo sramote delal, stisnem zobe ..."Dobar dan, kako ste?" ... tk tk tk tk mimo .... spet v SLO, še 1km do modrega loka, ki je od daleč zgledal...ja, no, kot en pir sred puščave, off button na radiu ob nedeljskih čestitkah, izvoz z avtoceste Celje-center ... tak nekak :)

Medalja, aplavz (glej, živ je:), krhlji Kozjanskih jabolk in razredčena cockta s fanto.
Kaj bi si mlad moški, enaitridesetih let, po 2h12min37sek kalvarije še želel? Vstavi po potrebi :)
Monika zanesljivo v času yours truly skozi cilj, fotka za oboževalce ...

in (še) ena za arhiv!

...then we take Berlin!
Bi Leo zapel s svojim basom in jaz bi že skrolal po strani Ljubljanskega maratona in koval peklenski plan za osvojitev še te neosvojene trdnjave. Grand Slam v oktobru? Vse je možno!
Stay tuned ...

Dober glas se širi <<<- klikni :)

8 komentarjev:

MonchyB pravi ...

se kar ne morem odločit kaj je bolj super: najin tek a tvoj zapis... pa tud zgledava po tej kalvariji še ful super:)
yes, ljubljana vabi!

MonchyB pravi ...

...Berlin lahko naslednje leto namesto Roka, 26.september 2010;)

AndrejK pravi ...

ja, zdej zgleda vse izi, ko se pa spomnem......Pustva Berlin Cohenu in naredma prestolnico ponosno...bo že čist preveč za 2009!

Sandi pravi ...

ka sn reko, sn reko... :)

šalamala.. huronski aplavz in bučno kongratuliranje, klap klap klap... ni šala, verjamem.. in prav pozitivno presenečen sem bil, ko sem zagledal tovariša soborca tam na štartu.. za prvi naskok na 21 si je verjetno najboljše izbrat Radence (max. višinska razlika 5 metrov), ampak Rokov tek ima svoj čar.. ja, Tinsko je satanovo seme, v dolino je precej več kot zgolj en kilometer in najhujši je ravno prehod v ravnino.. obvezno probaj tudi Sežano, ki ima zelo lepo pokrajino (in neugodno burjo na cilju)..

spomnim se, kako bedno sem se počutil, ko sem odtekel svojo prvo 21ko.. krči, muke, teden musklfibra.. takrat sem imel krizo med 13 in 18 in spomnim se, da se tega strahu nisem mogel znebiti še v naslednjih petih malih maratonih ne.. čista podzavest, takrat bo pizdarija..

in prvih nekaj tekov sem ponavljal vedno in isto napako.. zagnal sem se v ritem, ki mi ni ustrezal.. in zgorel..

ampak.. :D čudno te potegne ta zgodba vase.. od začetka je fora v doseganju svoje meje, naslednjič ti je fora, da vsaj malo izboljšaš svoj cajt, čez čas pa študiraš samo na to, da boš šel na znani štart, padel v svoj ritem, poslušal dobro glasbo in odklopil za tisti dve uri v odlični družbi podobno mislečih.. vsaj jaz.. ;)

v Ljubljani se vidimo, obvezno.. :)

AndrejK pravi ...

Lepo povedano majstore! Ja, mal se mi tale tek seli pod kožo :) Pri meni je obratno - začnem zelo počasi - prepočasi - zanalašč in pol "spravljam not", ko začutim polna pljuča...ne vem ti razložit, tak filing mam. Edini problem je, če ne poznam proge, ne vem, kaj je za ovinkom, koliko je do cilja.... in pa seveda, če ni več "bencina" :). Se vidmo v LJ!

Uma pravi ...

Saj ne vem, kaj je najprej potrebno - imet glavo z ozadjem (govorim o tekstu) in nato pade cilj, ali najprej dober fizični dosežek, pa pol nastane to, kar skoraj enako doživeto pritegne celo laufarskega (totalnega) laika. Kakorkoli - fino in fajn brat ter gledat (so očitno ugotovili tudi drugi...). Lp.

gregac pravi ...

bravo Andrej!
Drugič pa vzem fotiča zraven pa sliki ko letaš, tko kot pri Yes man-u :)

AndrejK pravi ...

@Uma: Nimam pojma kaj je potrebno...If you don't go, you don't have a story.... :)
@Grega: al pa če greš ti zraun in prevzameš fotkanje? :)