Verjetno lahko sam pri sebi obnovi zgodbo o belih in ....
...in mi gremo naprej! Znakov ne bom več našteval, prepoznali jih boste skozi fotografije (črno-bele bi bile primernejše)...TOVARIŠTVO je bilo na vrhuncu; robec smo si podajali in kmalu ni bilo več česa "brisati"...
...pred nami pa še dolga pot...
Število udeležencev je bilo sicer skromno...
... kot tudi oblačila nekaterih, ki so morali prenašati strašne muke.
Ampak; ko je vojna, je vojna za vse!
Ok, tale znak pa je res zadnji....če je bil Alfonz ŠARH legendarni poveljnik pohorskega bataljona, smo mi meli svojega poveljnika ŠARKA!
Neustrašni ledolomilec, iskalec min in voditelj vseh diverzantskih akcij (stresanja snega z vej). Na vrhu nas je pričakala megla, ki je zakrivala sovražne položaje, ki jih bomo osvajali v bodoče.

Bunker na vrhu smo osvobodili brez večjih naporov, kar se je odrazilo v hitri postrežbi in zmerni ceni. Čaj sicer kazi kompozicijo, je pa pasal...
Nazaj grede smo prešteli opremo...
...in se fotografsko poklonili jezičnemu "el comandantu"!

Na skorajšnje nove zmage!

8 komentarjev:
Ti si čist divji!!! Nasmejala... zelo!!!! :)
kriva si pa ti...ko me siliš v take pisunske presežke :)
Dobra reportaža. Povedal si vse kar je bilo treba povedati, da gredo naslednjič zraven tudi tisti ki so ostali doma :)
Ja, tisti, ki so ostali doma, jim je lahko žal...naslednjič bodo nosili prapor! :)
pri nas je pa že pomlad, tu je pa še vedno zima, zbudi se Drejči!
Irena, sej vem...bom obljubim! Al pa bo kr poletna naslednja :)
I have no idea what any of this says, but I just lost my golden girl, Grace, who also loved the snow. Happy memories.
15.2.2010 Happy Anniversary! :-)
Objavite komentar