... in desne!
Oba hriba tudi nista toliko narazen, da bi se bistveno razlikovala, so se pa planinci na tem koncu bolj potrudili in uredili učno pot, ki je sestavljena iz naslovne table ...
... in vrste majhnih oznanil ob poti, ki jih, ko opaziš prvo, kar iščeš, kot borovnice :)
Žal oblika bloga ne dopušča prikaz panorame, zato si pomagajte s klikom na fotko, da boste dobili občutek gozda v spodnjem ...
... in zgornjem delu hriba.
Pot sama je prepredena s koreninami od začetka do vrha, lepa prilika, da človek zvadi vse možne kletvice bivše države, ker ne vem zakaj bi blo z mano kej narobe, da zadanem vsako tretjo :)
Kakorkoli, Bog na pomagaj, še tu so zraven...
...v primeru, da vas zagrabi velika togota in želja po spovedi, pa ste morda bolj natur persona, bo tole pravo mesto (če začutite, da vas ne posluša, je za križem tudi prepad).
No, moja pot je bila jasno označena ...
... čeprav, ko buljiš v fotoaparat in razmišljaš ali bi tu meu za en korak nižjo nastavitev svetlobe ali zaslonke ali bolje vse skup na P naštimat, se tud zgubiš...
Uradno sta do gor dve poti: Prva in druga; Prvi se reče Čez Babo in čeznjo sem šeu gor, druga pa je služila za sestop in se imenuje Čez Balunjačo. Za oddajnik sem vedu za vojaško bazo pač ne; in ko se prično pojavljati bodeča žica ovita okoli stebrov za domačo brajdo te kr mal stisne...
Seveda so vsi vojaški objekti skrivnostno privlačni in hkrati bedni zaradi svojega višjega poslanstva... igrice za velke fante :)
Napisi, ki naredijo zadevo še bolj intrigantno....
Le kaj je za vrati? Kej za Mulderja & Scully? Je oddajnik prestregu klice na pomoč iz vesolja in noter bivakirajo širokoglavci?? No, čist možno ... I believe! :)
Med nami, tale zverina ziher komunicira z Voyagerjem na dnevni bazi ...
... boarding area pa je s tega kupa železja spodaj!
Pogled z vrha ni ne vem kaj, sploh v zelo oblačnem vremenu ...
... vmes se je za nekaj trenutkov celo prikazalo sonce, kot na vseh stolpih pa fino piha, tko, da se nisem zadrževal...via Balunjača in domov!
